12–13 Sept 2025
UP FAMNIT
UTC timezone

Vzorec za prispevke pedagoške sekcije

Prispevek pedagoške sekcije

 

Ime Priimek prvega avtorja1 Ime Priimek morebitnih ostalih avtorjev2,3,4,…

 

1Inštitucija, v kateri je zaposlen prvi avtor kot na primer: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana, 2,3,4,…Inštitucije ostalih

 

Povzetek:

V povzetku kratko opišemo bistvene sestavine prispevka. Povzetek naj obsega od 150 do 200 besed. Pisava naj bo Times New Roman 12, Italic.

 

Ključne besede: navedemo do 4 ključne besede

 

1.    Uvod

 

Prispevek naj ima vsaj tri poglavja: uvod, jedro in zaključek. V uvodu sporočimo, kaj bomo v prispevku obravnavali, analizirali, raziskali. Lahko omenimo tudi vire, ki navedeno tematiko tudi obravnavajo, ali navedemo literaturo, ki je podlaga za naše raziskave oziroma (interpretativne) analize. Pojasnite, kaj vas je vzpodbudilo k preučitvi te tematike in zakaj je pomembna.

2.    Jedro

V jedru opišemo raziskavo, ki smo jo izvedli, ali opišemo postopek poglobljene analize oziroma tematike, s katero se ukvarjamo…Pisava celotnega teksta v vseh poglavjih je Times New Roman 12.

Če je potrebno, poglavje razdelimo v razdelke in jih označimo. V naslednjem razdelku bomo zapisali navedbe slik.

2.1. Slike v jedru prispevka

Razdelek pričnemo z zamikom vrstice z enako velikostjo pisave. Ne spustimo prazne vrstice kot pri poglavju. V tem razdelku predstavimo vnos slike 1 v jedro raziskave.

 

 

Slika 1. Intenzivnost 16-ih stresorjev pri osnovnošolskih učiteljih v državah EU.

 

Prikazano sliko 1 tudi navedemo v tekstu. Odstavki imajo le zamik in nimajo med seboj praznih vrstic.

 

2.2. Tabele v jedru prispevka

Tudi tabele vnašamo v prispevek pod zaporednimi številkami.  

 

Stresorji:    

Količinske zahteve

Prekomerno delo

Prevelik razred

Neprimerno obnašanje učencev

Pomanjkanje opore pri

 organizaciji šole

Slaba šolska klima/atmosfera

Slab družbeni status učiteljev

Pomanjkanje investicij

Strah pred konflikti

Samo-odbijajoča prepričanja

Pomanjkanje partnerske podpore

Slaba plača

Strah pred slabim vrednotenjem

Nestabilnost zaposlitve

Pomanjkanje socialne opore sodelavcev

Slaba možnost napredovanja

Skupaj  Povprečje

Slovenija

4,0

4,0

4,0

4,0

3,0

4,0

4,0

2,0

4,0

2,0

3,0

3,0

4,0

3,0

4,0

2,0

3,38

EU povprečje

3,85

3,52

3,40

3,32

3,23

3,04

2,86

2,82

2,65

2,67

2,69

2,55

2,46

2,22

2,32

2,05

2,85

 

Tabela 1. Povprečne vrednosti stresorjev med 27 državami EU

 

Za navedbe, ki jih nismo ugotovili sami, navedemo vir, kot je predstavljeno v naslednji povedi. Stresorje na slovenskem področju so obravnavali Depoli Steiner (2011) in Flajžer (2009). Veliko primerjav in evropskih smernic pa najdemo na spletu (Nübling, Vomstein Haug in Adiwidjaja, 2011).

 

3.    Zaključek

 

V zaključku zelo na kratko povzamemo pomembne izsledke raziskave ali analize ter njihovo uporabnost. Navedemo tudi odprta vprašanja oziroma smernice nadaljnjega raziskovanja obravnavane tematike. Celotni članek naj obsega od 4 do 8 strani. Sledi literatura po navodilih 7. verzije APA standardov. Na vsak vir v literaturi se sklicujemo tudi v tekstu (in obratno).

 

Literatura

 

Depolli Steiner, K. (2011). Analiza izvorov stresa osnovnošolskih učiteljev. Psihološka obzorja, 20 (3), 121–138.

Flajžer, I. (2009). Stres in izgorelost na delovnem mestu srednješolskih učiteljev v Sloveniji in drugih državah Evropske unije: magistrsko delo. Ekonomsko poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru.

Nübling, M., Vomstein Haug, A., T, Adiwidjaja, A. (2011). European - wide survey on teachers' work related stress – Assessment, comparison and evaluation of the impact of psychosocial hazards on teachers at their workplace. European-wide Survey, European Trade Union Committee for Education. Pridobljeno 3.4.2014 s spletne strani: http://teachersosh.homestead.com/Stress_III/Work-Related-Stress-III.html